Vera Mantero

Vera Mantero, verjetno najpomembnejša koreografinja portugalskega plesa devetdesetih, slovenskemu občinstvu ni neznana, a vendar bodo njene novejše stvaritve, ki stopajo v temačno področje neizrekljivega, marsikoga presenetile. V njenih novejših delih se namreč prepad med širino/globino notranjega občutja in nemogočim oklepom zunanjega izraza, ki se je pokazal že zgodaj, zaostri do bolečine, ki zaradi svoje intenzivnosti postane ne samo znosna, ampak vir estetskih užitkov.
Umetnica, rojena leta 1966 v Lizboni, je zgodaj v otroštvu odkrila možnosti plesnega izraza, postala klasična balerina, a je kmalu odkrila tudi meje klasičnega plesa. Pet let je sodelovala s skupino Ballet Gulbenkian, a šele ko je odpotovala v New York je dokončno opustila klasični ples in razširila svoj izraz v smeri gledališkega, močno povezanega z govorom in glasbo. Plesni besednjak se ji zdi enostavno prereven, da bi pokazal notranjost, v kateri je še kaj drugega kot zgolj prijetne stvari. Namesto plesne predstave svoja dela raje imenuje zgolj predstave – ali "spectacles". Levji delež njenega "ustvarjalnega obupa", ki je bil tudi največkrat nagrajen, leži v njenih solističnih predstavah.