10. oktober 2009
18.00

Nomadness

V predstavi Nomadness Karima Mansour uporablja paradoksalno metaforično prispodobo o zasaditvi drevesa v puščavi, prek katere preizprašuje temi identitete in konflikta. Na simboličen način govori o svoji poziciji plesalke in koreografinje ter o trmasti vztrajnosti pri zagotavljanju lastne neodvisnosti. Ples je za Karimo medij refleksije socialnih in kulturnih vrednot ter prostor za drugačno refleksijo identitete. Skozi ples vznikajo osebne in družbene zgodbe, vprašanja in raziskovanja družbenih in socialnih pomenov, ki se dotikajo gledalca v srčiki njegove biti. Plesne koreografije, narejene s skrbnim konceptualnim premislekom in osnovane na iskrenem vznemirjenju ob pričujoči tematiki, zahtevajo in kličejo po reflektiranju vsakega koraka, vsakega premika, ter pozdravljajo subjektivizacijo, ki je skoznje mogoča.

Koncept, koreografija, izvedba, kostumografija: Karima Mansour; video: Alia El Bialy; oblikovanje svetlobe: Saad Samir, Luis Ferreira; video, zvok: Willy Dupin; produkcija: Centre choregraphique national d'Orleans, Centre choregraphique national de Tours, Halle aux grains-scene nationale de Blois, Companie Ma'at/le Caire; organizacija: Mesto žensk; v sodelovanju: Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana

Karima Mansour bo vodila dvodnevno delavnico v ponedeljek, 12. in torek, 13. oktobra, od 10.00 do 14.00, v Plesnem teatru Ljubljana.

Umetnice in sodelujoče
KARIMA MANSOUR
Video

Karima Mansour: Nomadness

Nomadness, plesni performans / dance performance, Stara mestna elektrarna

Plesno potovanje po metaforičnem Egiptu Plesna predstava Nomadness egipčanske plesalke Karime Monsour na Mestu žensk.

Vodilna egiptovska koreografinja Karima Monsour nam je v svoji plesni predstavi ponudila vse kar si zahodnjaki želimo videti v orientu: zgodbice, metafore, simbole, malo ženskega trpljenja, malo feminističnega preoblačenja v moške, veliko puščave – v kateri se znajde lik nočne plesalke, Lole, ki se odloči saditi drevesa v puščavi. Ker nam umanjka kulturni kontekst v katerem je predstava nastala se težko izognemu vprašanju, če gre morebiti za zahodno kulturno dominacijo nad »orientom«.