Suvereno vodstvo večje glasbene zasedbe je mukotrpen in hkrati radosti poln posel. Kar počne z bando Karavana iluzij Jelena Milojević, to se razteza zelo na široko – od pisanja prošenj, kompozicij, aranžmajev in produciranja tja do organizacijskega dela in zaključnih poročil. Med neizogibnim birokratskim postopkom in kreacijo, ki je njegov nasledek, a ima na odru šele zaživeti, je neka čudna vez: v vsakem primeru jo zaslišimo kot del produkcije, kot tisto, kar se je ekonomsko (v najširšem pomenu izraza) »splačalo«. Album je že lep dokaz za to, vsak nastop potem pač posebej tvegan, a po vseh spretno opravljenih nalogah se Jelena lahko mirno, suvereno postavi z električno kitaro h Karavani in kakor že tolikokrat pokaže raznolik izid – gibko, svežo, mestoma plesno in funky, zdaj šlagersko zdaj etnično prepredeno tvarino, v kateri zna vešče prepredati svojo predanost tako akustičnim kakor elektrificiranim špilom, med katerimi se nasmihata moderen avtorski glasbeni opus in klubski užitek.

Električna kitara: Jelena Milojević; violina, čelo: Petra Onderufova; vokal: Brigita Marko; bas, kitara: Damir Vintar; bobni: Aleš Zorec; akusticna kitara, vokal : Aleksander Kuzmić; tolkala : Marko Sikirica; organizacija: Mesto žensk; v sodelovanju: Menza pri koritu