Elisabeth Schimana. Foto: Reinhard Mayr, Institut für Medienarchäologie Elisabeth Schimana. Foto: Reinhard Mayr, Institut für Medienarchäologie
Koncert
12. 10., 20.00–21.00

Zvokotok
Maryanne Amacher, Beatriz Ferreyra, Elisabeth Schimana
Interpretacije elektroakustične glasbe iz preteklosti in sedanjosti

10 / 8 €

Maryanne Amacher: Remainder [odlomek] (14′55′′)
Delo Maryanne Amacher je predvidelo številna zanimanja zvočne umetnosti 21. stoletja. Skupina Merce Cunningham Dance Company je njeno elektroakustično skladbo Remainder (Ostanek, 1976) naročila za delo Torse (Torzo), pozneje pa je bila vključena tudi v film Charlesa Atlasa z istim naslovom. Poslušali bomo odlomek iz skladbe.

Beatriz Ferreyra: Un fil invisible (18′00′′)
Kompozicija argentinske elektroakustične skladateljice Beatriz Ferreyra Un fil invisible (Nevidna nit, 2009) je posvečena francoski skladateljici Christine Groult. Delo so navdahnile različne stopnje srednjeveške alkimije. Alkimija je postopek preobrazbe, njen predmet pa je alkimist sam. Tu je postopek neločljivo povezan s preobrazbo zvokov in temeljne strukture skladbe. 

Elisabeth Schimana: Into the Sun, večkanalno delo (pribl. 30′00′′)
Od leta 1960 dalje vemo, da Sonce oscilira. Helioseizmologija je veda o valovih, ki oscilirajo skozi Sonce, in z njo astrofiziki razvijajo izjemno natančne profile razmer v njegovi notranjosti. Navdih za umetniško delo je zamisel, da je Sonce velikansko rezonirajoče telo za zvočne valove, ki potujejo v njegovo notranjost in se odbijajo, in zavedanje, da lahko z opazovanjem procesov na in v Soncu gledamo v preteklost – kar je paradoks pri delu z medijem zvoka, saj tega lahko izkusimo le v sedanjosti. Into the Sun (V Sonce) je novo delo, ki ga je naročil Zavod Sploh.

Pred koncertom bo ob 18.30 Lona Gaikis v isti dvorani predstavila knjigo Hidden Alliances – versteckt verbunden (Skrite naveze).

 

Produkcija: Zavod Sploh in Cankarjev dom v sodelovanju z Mestom žensk; podpora: Avstrijski kulturni forum Ljubljana, Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo.

Foto: Nada Žgank

Video: Ivana Vidali, Montaža: Urša B. Potokar